|
The "bad bruhica" syndrome - sealed v gorici
Josip Gudič
 |
| Hočem Wasteland! Hočem Wasteland!
Hočem Wasteland! Hočem Wasteland! Hočem Wasteland! Hočem Wasteland!
Hočem Wasteland! Hočem Wasteland! Hočem Wasteland! Hočem Wasteland!
UUUUUEEEEEEEEEEE! |
Zaradi gore dela v službi (in izven)
sem se uspel ne udeležiti zadnjih dveh turnirjev. Rečem si, zakaj
pa vsake toliko tudi jaz ne bi mogel za vikend početi kaj drugega.
Ah. Vsemogočni Wizardsi tam gor v nebu so me itak slišali,
tako da je kazen bila neizogibna. Again, little did I know.
Danes zjutraj dobim kuverto od samih Wizardov, v kateri že skozi
zaprto ovojnico zatipam nekaj tršega, ki zelo spominja na MTG karte!
Po zaslugi dolgoletnih izkusenj v prekladanju nasih dragih kosov
kartona takoj vidim, da povrhu karta ni le ena, temveč jih je nekaj
več, skupaj. Wooohooo. Takoj se spomnim, da so Wizardi nekoč res
obljubljali, da bodo s programom "Player's rewards" začeli nagrajevati
bolj posvečene igralce. Kot stekel pes zgrizem kuverto in začnem
brati:
Dear player,
Bla bla bla, bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla. Bla
bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla. However, bla bla
bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla, bla. As said before,
bla bla bla bla bla bla bla bla the eclusive Token cards and the
PREMIUM WASTELAND. Bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla
bla bla.
 |
| Goblin Token, v vsem svojem drekastem
siju. En frajer ga na e-Bayu
prodaja za 10 USD. Bi ga rad videl... |
Bla bla bla WASTE... WOOOHOOO! Nova karta za mojega Oatha! (Josip
se spomni let, ko je zjutraj pod novoletno jelko odpiral piste,
lego kocke in ostale random igrače... miiiii) Raztrgam najlon
in gledam karte, ki si sledijo: Prva, Goblin Token. Hmm, ker ni
dovolj povpraševanja po Shivan Forgih Wizardi očitno promovirajo
Goblin Trenches.dec. Ah, važno, da imam Wasteland. Hitro si štiri
nabavit... Sledi Saproling Token. Wooho, še samo devetindvajset
takih kuvert, pa bom že imel za igrati Opposition deck tja nekje
do midgamea (in potem sem seveda ejectan s turnirja, ker nimam dovolj
tokenov). Juhej-bruhej... Ah, važno, da imam Wasteland. Naslednji
je Bird Token. Wooo, sedaj, ali igram Domaina, ali pa igram s Kangee,
Earie Keeperjem. Hmm, lahko pa še vedno ne igram Magica in gledam
tekmo curlinga. Ah, važno, da imam Wasteland. Naslednji: Spirit
token. Pol ure porabim, da se spomnim na karto, ki dela spirit tokene.
Če me bo to prepričalo, da začnem
v extendedu uporabljati Afterlife ali pa namesto z Wrathom mizo
čistiti z March of Souli, naj me nekdo pošteno brcne v rebra.
Ah, važno, da imam Wasteland. Zadnji Token (in torej zadnja
karta pred Wastelandom): Elephant Token. Mah, prihranil vam bom
lajno o Assault/Battery-ju. Just gimme the damn Wasteland. In tako
sem končno pri zadnji karti: ri-GOBLIN TOKEN!
AAAAAAAAAAAARRRRRRRGGGGH! (če
ne bi izpadlo grdo, bi to napisal z veliko večjimi črkami)
V trenutku pomislim, da je tukaj gotovo nekaj narobe in da je prišlo
do napake. Temeljito še enkrat pregledam kuverto, pregledam vse
okoli, če mi karta slučajno ni kam padla (upanje zadnje
crkne). Nič. Odločno se odpravim proti sobi, da Wizardom
nemudoma napišem dolg pritožbeni mail,
v katerem jim označim napako. Za vsak slučaj (in za morebitna
navodila, kako najti skriti Wasteland) še enkrat preberem vse blablabla-je,
tokrat malo bolj zbrano. Glej ga, očitno nisem dovolj lojalen
obiskovalec turnirjev, da bi si zaslužil en Foil Wasteland.
Zgleda, da sem Wasteland zgrešil za ene par turnirjev. Maybe it's
just my luck. Verjetno bi lahko šel še na tista dva turnirja in
imel dovolj za en Wasteland. Heh. Kar je pa najlepše, da Sandi ni
že en res lep čas (pol leta je,
npr. en res lep čas) uploadal rezultatov od Friday Nighta.
Kaj naj rečem? Damn.
In, kaj je nauk vsega tega? Wizardi
so škrti? Hja, tudi. Drugače pa, imate od sedaj še en razlog
za obiskovanje turnirjev. (ljudje še vedno čakajo na nauk...)
Dobro, če že silite... (Josip s stresanjem glave koncentrira
vso modrost v en vogal lobanjske votline) Vsaka stvar je za
nekaj dobra. In to v veliko več pogledih, kot si mi pesimisti mislimo.
Tako lahko sedaj, vsi razsvetljeni
s temi besedami optimizma, prevrtimo naprej do bistva tega članka
- sealed turnirja v Gorici.
Odpravili smo se, trio Leiler, Štokelj
in Gudič (to sm jazst) v Gorico. Seveda se nam še sanjalo ni,
kje točno naj bi vsa zadeva potekala. Že do Gorice smo
potrebovali pol ure preveč kot
smo planirali, predvsem po zaslugi zelo močnega vetra, ki je
Gregorjevo Ibizo kar premetaval po cesti.
Po približno dvanajstih postankih na postajah in mnogih poskusih
vizualizacije plana mesta v glavi,
smo se nekako le privalili do Audio-Video Centra. Tam nas je čakala
dokaj maloštevilna, a vseeno pisana druščina magicašev. Bili
so Ted, Pogačnik, Fritz, Borštnar, Plevnik, Todorovič
in nato še nekaj meni manj znanih obrazov. Ok, sigurno sem koga
pozabil. Več kot toliko pa spet ne, ker nas je res bilo malo.
Skupaj, mislim da okoli dvajset. Praktično Friday Night.
Pride capobanda Sandi in pove, da bomo igrali v neki oštariji
z okroglim imenom Žogica. Ker noben ni vedel, kje je to, Sandi pove
naj peljemo za njim. To rečeno,
že je metalno siv Audi bil le še točka na obzornici. Hah! Kdo
bi si mislil! Spet smo v "snađi se!" mode.
Nekaj časa prezupno vozimo v
isti smeri, nato pa se zgubimo. S težko muko (in še dodatnimi
desetimi obiski na bencinskih pumpah - sedaj nas verjetno pozna
že vsa Gorica) se pripeljemo do plejsa. Žogica je na podeželje umaknjena
gostilna, obdana s travnato pokrajno, v daljavi pa z gorami. Za
biti otrok z betonske Primorske, sem se počutil kot Heidi.
Jolelejihu...
No, nazaj k turnirju. Fritz je judgeal, torej še en igralec manj.
Rund je seveda bilo le štiri, kar je glih kot zadnji Friday Night,
ki smo ga šli v Kopru. Ne vem zakaj, ampak v vsem svojem pesimizmu
sem odkril, da mi kratki turnirji še manj ležijo, saj je tam tisti
"oops, I lose" faktor še toliko večji.
Za**aš eno, pa si gotov.
 |
BRU-his
vulgaris
(slo: navadna BRU-hica) |
|
|
Features:
-no Crosis
-no Terminate
-no Agonizing Demise, but...
-a helluvalot of average cards
|
|
|
Maindeck:
nightscape apprentiece
stormscape familiar
nightscape familiar
metathran zombie
shivan zombie
rogue kavu
plague spitter
nightscape battlemage
hooded kavu
shoreline rider
volcano imp
firescreamer
kavu monarch
pouncing kavu
halam djinn
crosis's charm
exotic curse
jilt
soul burn
recover
prohibit
confound
probe
|
Sideboard:
crappy removal
charging troll+
armadillo cloak
|
|
 |
|
 |
|
Vseeno pa sem tokrat imel srečo.
Vsaj tako sem najprej mislil. Odpremo decke... ...et voila! Ces't
facile! Ven skoči bruhica, ki se je iz vse mase kart sestavila
kar sama od sebe. Ne morem verjeti! (Josip je dejansko zadovoljen
s svojim sealed deckom!)
Tadah! Tu je decklista prekrasnega, samega od sebe sestavljenega
decka:
Jee, deck ima vse. Removal! Flierje! Nekaj fatturjev! Woohej. Žal
pa nato nastopi problem bruhic. Saj, od daleč še vsaka povprečna
bruhica zgleda kul. Nekaj evasiona, nekaj cheap regeneratorjev,
nato pa veličasten removal. Do tu vse lepo in prav. Vseeno
pa je pri črno/rdeče/modrih deckih pogosto glavna težava
v kreaturah. Kolikor kul so regeneracija
in first strike, flying in razni fear abilityji, dejstvo ostaja.
Večina črnih in rdečih kreatur je preprosto inferiorna
enako costanim modrim, belim in predvsem zelenim sorodnicam. Posledica
tega je, da smo z BRU dekom pogosto prisiljeni (posebno v
sealdu, kjer razen Renkota ;^) in par,
ehm "srečnih ljudi" človek bolj redko odpre
Crosisa) prezgodaj napadati in agresivno menjati kreature, removal
pa porabiti že na žvaleh, ki tega ponavadi niso vredne (Agonising
Demise na kickanega Ardent Soldierja,
da lahko sploh napadamo?). Saj ne, ni vedno tako. Če smo pač
dovolj "srečni ljudje", se nam bodo po decku valjali
FTK-ji (Flametongi), Magma Bursti, Terminati in, bohnedaj, Crosisi.
Če ne... Eh, če ne pa je bolje, da hitro najdemo žval,
na katero bomo lahko dali tisti Armadillo Cloak, ki se nam valja
med belo/zeleno.
 |
| Slika, ki o moji BRUhici pove
več kakor tisoč besed... |
Ok, konec random whinanja. Kaj smo
se naučili? ("Nič, sej samo whinaš!", se
oglasi nekdo s publike... "Koabooom!" Se oglasi Josipova
imaginarna dvocevka. Interferenca končana...)
Ni vse zlato, kar ima Crosis's
Charm. (Ali: Če že mislite igrati BRU-hico, raje odprite
ene par res broken kart.)
Ok, "kratek" uvod, ki predstavi zakaj sem tokrat puhnu,
je mimo. Sedaj pa k igram.
Round 1: It's all about strategy
Sovražnik: Sebastjan Plevnik
Deck: 12-color green z Armadillo Cloakom in načinom za ga
scastat
 |
| Dobri, stari... neusmiljeni Armadillo
Cloak |
Prvo rundo začnem z nekaj patetiki,
ki Sebastjana počasi a vztrajno štihajo. To se dogaja, dokler
Sebastjan najprej ne prijavi nabrcanega Kavu Titana. "Urgh",
si mislim, "za tega pa bo boljše, če čimprej dobim
en removal" (do takrat seveda nisem videl še enega removala).
Moj beatdown se nekako upočasni, vseeno pa na mizi ostane en
Hooded Kavu, ki je potreboval le še tri kroge za pokončati
Sebastjana. Seveda pa Sebastjan še zdaleč ni
bil premagan. V naslednji rundi je taktično na 5/5 tremplaša
nabasal Armadillo Cloak. Nato je strateško s 7/7 spirit linkano
žvaljo vsak turn napadal, ter tako generiral močen card advantage,
saj se je za investicijo le 1WG enchantmenta v treh turnih zmagal
igro, medtem ko je sam ni izgubil. Praktično, dva za eno. Kaj
pa moja obramba? Enkrat se je s Titanom spopadel moj Rogue Kavu
- neuspešno. To, da sem jaz bruhica in potemtakem moj removal odloča,
katera žival bo štihala in katera ne, očitno ni imelo veze,
saj so se mi v roki valjali le še landi.
Sebastjanu sem še enkrat čestital
za strategijo napadanja s 7/7 spirit linkanim fatturjem in že
sva bila pripravljena za naslednji dvoboj.
Druga igra je bila vsa v znamenju moje strateške nadvlade. Sebastjan
je potegnil le štiri foreste, v roki pa držal karte vseh mavričnih
barv, razen zelene. Ko sem opazil, da Sebastjan to igro ne more
igrati spellov, sem ga strateško vsak krog napadal z vsem, kar sem
imel na mizi, ter ga v šestih krogih tudi pokončal. Kako sem
dober. Če bi bil svet fer, bi vse igre šle tako.
 |
| Neee, na Titana neeeeEEE! |
Tretja igra je bila navdušujoče
zaporedje preobratov in spopada različnih si strategij. Jaz
začnem early beatdown s Hooded Kavujem, ki se mu čez nekaj
časa pridruži še Stormscape Familiar. Tako uspem sebastjana
uspešno spraviti na 6, medtem ko njegov Alpha Kavu in Noble Panther
nemočno stojita in ne napadata zaradi mojih dveh regeneratorjev
(Nightscape Familiar in Metathran Zombie). Na šestih življenjih
pa se Sebastjan odloči, da bo naredil ključno potezo in
prijavi Glimmering Angela. Ha, kot dober strateg takoj razkrinkam
Sebastjanov plan. Seveda je hotel s Cloakom enchantati Angela in
z njim iti to town. Mwahahaha. Na tak način pa me že
ne bo nategnil! Hah, vse, kar bom moral narediti je, da mu v odgovor
na Cloak removam Angela. Pa naj ga
reši, če hoče. Dovolj da mu fizzlam Cloak, pa sem zmagal.
Hah. Pogledam svoj hand in seveda vidim, da v vsem tem času
nisem drawal še enega removala (sounds familiar, eh?). Jezno napadem,
predam turn in se pripravim na hujše.
A poglej poglej. Sebastjan povleče nekaj, igra land ter reče
go. No Cloak? Woohej! Napadem še zadnjič in Sebastjana spravim
na 2. Bruhahaha. Seveda v naslednjem krogu Sebastjan le igra svoj
Cloak in me s strateškimi šestimi zaporednimi napadi pokonča.
Če se sprašujete, kje je bil Cloak turn prej, je odgovor na
dlani. Ehm, na libraryju. Grrrr. Če se sprašujete, kje je bil
moj Jilt, Crosis's Charm, Confound ali Prohibit, je odgovor zelo
podoben. Taktično so se skrivali na vrhu libraryja in se pokazali
takoj za tem, ko me je Angel
začel štihati - in pač nisem imel več ničesar,
za se ga rešiti.
Med igro je bilo vse polno komičnih
situacij. Vsako attack fazo sem Sebastjana čisto začudeno
pogledal, zakaj hoče napasti prav s tisto spirit-linkano žvaljo.
Heh. Pa mi tudi tokrat ni uspelo Plevnika
premagati. Bomo drugič. Upam.
0-1
Ha. Do konca so bile le še tri runde, mene je pa že dajalo, da
bi dropnu (sicer tudi moje možnosti za uspeh niso bile dosti večje
- sigh)
Round 2: Harrow? Naaah, I'll counter that.
Sovražnik: Jan (pozabil priimek)
Deck: 4 color green (mislim, da je manjkala modra)
 |
| Harrow je vedno zelo dobra karta.
Le countrati vam je ne smejo. Hehehe. |
Hah, od teh iger se ne spomnim kaj
preveč. Prvo igro mi je uspelo v zelo tesni igri Janove zemeljske
sile prehiteti z enim Volcano Impom. Pri tem je veliko pomagal tudi
nabrcan Probe, ki je Janu zdriskardal dve ključni karti. Woohej.
Drugo igro sem (kot tudi prvo) imel zelo dobro roko. Drugi turn
sem igral Nightscape Familiarja. Tretji turn sem s tretjim landom
na mizi igral Hooded Kavuja. Medtem je Jan imel hude probleme z
mano (ne z menoj, ampak z landi) in
nestrpno čakal na tretji land. Po enem izgubljenem landdropu
pa je le potegnil Forest in zmagoslavno igral Harrow! Ehm, pogledam
modro mano untapano... Evasive Action? Janu tako pokvarim vse načrte
in do konca igre mi ne igra niti enega spella.
2-0
skupno 1-1 (sedaj sem Nightscape Familiar)
Pred tretjo igro grem še malo trejdat.
Na trade listi sem imel nekaj Sneak Attackov. Kot mnogi starejši
igralci verjetno veste, je bil Sneak Attack v času Urza Blocka
moj absolutno najbolj cute deck. Sedaj, ko je extended ves nek čuden
in ker se bom pač moral sprijazniti z nevarnostjo, da Wizardi
z ukinitvijo dualov v extendedu lahko čez noč "bannajo"
moj cute Oath deck, smo se tu v Kopru vsi kar nekaj navdušili nad
Sneak Attackom. Sneakat ven Penumbra
Wurme JE kul. No, prvi trejder je seveda Pogačnik. Pogačnik
bi pač še svoji mami prodal Rootbreaker Wurma za 12 čukov
in tako sem moral paziti, da mi ne bi prehitro zmanjkalo trade fodderja.
Dobim mekaj Sneak Attackov, Serra Avatarja in Phyrexian Areno,
lažji pa sem za nekaj FNM fojlov. Najlepše pri trejdanju s Pogačnikom
pa je prav to, da kljub temu, da je trejd bil v(i/e)dno v njegovo
korist, Sebastjan izpade vedno tako ubogi, skromen in dobrosrčen,
da je človeku kar malo žal zanj. Hehe, učte se. (Ah,
raje ne...) Še nekaj weird kart zamenjam s Plevnikom in že smo na
tretji rundi.
Tu je, tretja runda, ki bo odločala,
ali se bom povzpel v 2-1 Jackal Pupa, ali pa mi bo usojena vrnitev
iz Gorice v obliki patetičnega 1-2 Hellionauta.
Round 3: Bruhica vs Machinehead
Sovražnik: (Sorry, pozabil sem ime)
Deck: Machinehead
 |
| A veš,... lahko pa gremo igrat
tudi Tekkena... >:^( ( ( |
Ehm, kaj naj rečem? Medtem ko
sem jaz igral Exotic Curse, je moj nasprotnik okoli metal Urza's
Rage, medtem ko sem jaz igral Firescreamerje, me je nasprotnik tepel
s Phyrexian Scutami. Da se v primerjavo commonov niti ne spuščam...
Rezultat? You may call me Hellionaut...
1-2
Po tretji rundi, ves brez volje za Magic, v pokritem delu lokala
vidim Fritza, Sandija in še nekaj folka, ki besno nabijajo namizni
nogomet. No, mislim da smo našli nadomestilo
za igro, ki me danes očitno nima rada (jaz pa njo)! To fuzball
we go! Hitro grem do Što
klja, ki ima enak patetičen rezultat
kot jaz, ter ga prepričam, naj tudi on dropne. Tako kot novi
team izzoveva Sandija in Fritza. Hah, si mislim, ne bi smelo
biti pretežko. Marko itak čez poletje dela v igralnici na plaži,
sam pa sem namizni nogomet imel tudi doma. Go, team Hellionauts!
 |
| Sandija ste mogoče že premagali
v Magicu. Poskusite ga še tu. ;^) |
Žal pa se nisem še zavedal, koga imamo za nasprotnika. Fritz, je
bil kar je bil, povprečen igralec (ne glih
izkušen, se pa on hitro uči). Težave pa so bile na drugi strani.
Sandi je v namiznem fuzbalu čisto broken. Če sva jaz in
Marko bila Hellionauta, je bil Sandi nič kdo drug kot Morphling.
Strelja in da gol kadar hoče, po drugi strani pa odbrani in
prestreže prav vsak naš strel.
Gledati njega v akciji je več ali manj enako kot gledati pravo
tekmo, kjer ima on normalne igralce, jaz pa premikam le živi zid.
Doh. Zmagala pač nisva niti enkrat, vseeno pa sva par iger
zelo dobro drawala, kar je bil že sam zase spričo
Sandijevih mad fuzbal skillzov zelo spodoben dosežek. (na
vse je treba gledati z optimizmom)
Tako se je med nabijanjem fuzbala
počasi turnir tudi zaključil. Zmagal je, ehm, boh... mislim
da Pogačnik in vsi so se odpravili domov (ne glih kot posledica...
ali pa tudi). Vsi razen mene, Markota in Gregorja. Tako smo trije
še ene dve uri lepo sedeli vzunaj, jedli, pili in testirali IBC,
ki se je igral na takrat bližujočem se maratonu v Trstu. Igral
sem "Ma io t'ammazzo!".dec - eno res kul bruhico lastnega
dizajna, ki ima za razliko od mnogih
standardnih BRU kontrol (ki ubijejo le s po dvemi Urza's Ragi) totalen
overkill burna (če je treba, tudi za tja do 200 damagea brez
problema).
Gregorjevega še netunanega G/R beatdowna
sem shandlal brez večjih broblemov, igra proti Markovem Ko-Marju
(bolj čista kontrola z goro Counterspellov - cel set Underminov
in nič nekih Death Graspov ali podobnih neumnosti, ki res ne
sodijo v kontrolo) pa me je prepričala, da v maindeck kar sedeta
vsaj dva Lobotomyja, Shivan Zombiji v
sideboardu pa bodo sploh ubertech. Tako igramo še ene dve urci,
dokler se pred odhodom domov Gregor ne spomni, da pa on ni dokončal
enega trejda in da mora obvezno iti do tistega, s katerim je trejdal.
To je bil tisti Jan, ki je drugo igro igral proti meni. Nekako izvemo
njegovo tolefonsko, ga kontaktiramo in se zmenimo, da se bomo odpeljali
kar do njega. Kam? Boh, nekam, v neko okoliško vas, za nas, ljudi
brez orientacije, bogu popolnoma iza ledjima.
Temu sledi še ene pol ure lutanja
po okolici Gorice, dokler končno ne najdemo Janovega plejsa.
Vletimo notri, nekaj trejdamo, medtem si nabavim še foil Ivory Mask
za oatha, ter se počasi odpravimo nazaj, proti Piranu, dragi
vasi domači. Še enkrat se zahvaljujemo Janu za gostoljubnost
(kar naenkrat ti trije neznani,
čudne kose kartona prekladajoči osebki vdrejo v hišo in
od tebe zahtevajo neke foil Ivory Maske...) - THNX!
Tako se je zaključil še en turnir.
Udeležba je bila mizerno nizka. Nisem zmagal. Nisem dobil
ne nagrad, ne slave (pa še muzičko
željo bi, a?). Vseeno pa, koga briga. Bilo je res fun
in ni mi bilo žal, da sem šel. Propsov in slopsov spet ne bom delil.
You know who you are and what you did, ne?
Josip Gudič
Team 4 Horsemen of the Odys... ehm, Apocalypse
josip.gudic@guest.arnes.si
Poleg standardnega feedbacka (ki mi je vedno
v veselje) ne bi bilo slabo, če bi še kdo drug kakšen report
napisal, saj je sedaj online magic kar nekako hiberniran. Hrvati
na svoji strani delijo boosterje za vsak prispevek. Upam, da ne
bo treba tudi nam iti v kaj tako skrajno materialnega...
Bonus track:
Željko in kvantna teorija
Se vozimo mi trije iz Gorice proti
Piranu. Glih za spremembo jaz in Gregor spet tekmujeva v whinanju,
tako da beseda prej kot slej steče tudi na majzanje in na to,
kako nekateri prav nesramno izkoriščajo to sposobnost.
Seveda, kjer je majzanje, je Željko. Po nekaj deset minutah znanstvenega
teoretiziranja in res smešne fizikalne debate, prideva jaz in Leiler
do osupljivega odkritja na področju fizike: Željkov deck deluje
po kvantnem fizikalnem modelu. Kaj biti to? Za laike, dovolj da
povem, da stvari niso vedno take, kot si jih mi predstavljamo.
V bistvu stvari postanejo take kot so le takrat, ko mi sami preverimo,
kakšne so. Tako kot so delci atoma lahko hkrati v enem IN drugem
mestu, tako kot je lahko po eni teoriji
Schroedingerjeve Mačke žival v škatli, dokler je ne pogledamo, HKRATI
in živa in mrtva, tako tudi Željkov deck ni to, kar si mi
mislimo.
Normalen neuk človek si pač
predstavlja, da Željko pride, zmeša deck, ga postavi na stran in
to je to. V decku bodo od dna proti vrhu pač naključno
postavljene karte, npr. od dna: Forest, Brushland, Llanowar Elves,
Sword to Plowshares, City of Brass, Sabertooth Nishoba... ...Ivory
Mask, Plains, Disenchant. Hah, to si vi mislite. V resnici pa Željkov
deck nima zaporedja. Posamezne karte sploh ne obstajajo, saj se
vse skupaj zlijejo v inteligentno plazmo - subatomsko zmes vseh
kart, direktno povezano z Željkovim centralnim in perifernim živčevjem.
Kadar željko hoče pomajzati eno karto, centralno živčevje
to naroči plazmi, ki tako kot vrhnjo karto generira
to, kar je Željko želel. Če pa
slučajno željko sploh ne ve, kaj rabi (ali pa se ne
zaveda nevarnosti, ki mu preti), periferno živčevje samo razmisli
namesto njega in tako deck spet na vrhu zgenerira najboljši možen
odgovor. (Stranski efekt takega pojava je tudi neizmerno simpatičen
Željkov smeh, ki ga pogosto spremljajo besede "To pa sploh
ni slabo!")
 |
| Če bi Einstein v svojem raziskovanju
tako majzal, bi ga lahko na slikah videli veliko mlajšega... |
In, če je vse tako, zakaj
potem Željko še ni novi Finkel in njegov obraz še ne krasi zadnjega
Sideboarda (ker bog vseeno obstaja?)?
Tudi za to je teorija. Če boste kdaj zmagali proti Željkotu,
je to samo zato, ker je Željko slab, in je tako njegova zavest na
vrh decka postavila slabšo karto, kot bi jo lahko podzavest. Ko
pa bo željko enkrat vso mišljenje prepustil navezi podzavesti in
kvantnega kupčka, potem bo pač
neustavljiv. In takrat bo konec sveta, or something... Eh, vsaj
konec Magica... To je to. Sedaj tudi vi veste, kaj je kvantna
fizika in kakšne so njene grozljive razsežnosti, če
jo kombiniramo z igrami na srečo. And remember, the truth is
out there! Aja, pa mimogrede, ko Željkotu prevzdigujete deck,
pazite, da se ne bi spekli. Sedaj pa res dovolj...
C ya
Josip
|
